Notarski zapis kot izvršilni naslov v poslovnih razmerjih
Pravna podlaga
Po § 45 ods. 2 písm. c) zakona št. 233/1995 Z. z. o sodnih izvršiteljih in izvršilni dejavnosti je izvršilni naslov tudi notarski zapis, ki vsebuje pravno obveznost ter v katerem so navedeni upnik in dolžnik, pravni temelj, predmet in rok izpolnitve, če je dolžnik v notarskem zapisu soglašal z njegovo izvršljivostjo.
Če dolžnik obveznosti ne izpolni, upnik torej ne vloži tožbe, ampak se obrne neposredno na sodnega izvršitelja. Časovna razlika je bistvena: medtem ko sodni postopek za plačilo tudi pri nesporni terjatvi traja več mesecev, se lahko na podlagi izvršljivega notarskega zapisa izvršilni postopek začne neposredno po nastanku zamude.
Obvezne sestavine notarskega zapisa
Zakon določa sestavine, brez katerih listina ni ustrezen izvršilni naslov. To so natančna navedba upnika in dolžnika, opredelitev pravnega temelja obveznosti, torej dejstva, iz katerega je nastala terjatev, določitev predmeta in zneska izpolnitve, določitev roka izpolnitve ter izrecno soglasje dolžnika z izvršljivostjo notarskega zapisa.
Sodna praksa dosledno zahteva, da obveznost ob sestavi notarskega zapisa dejansko obstaja. Zato ni mogoče veljavno sestaviti notarskega zapisa o obveznosti, ki bo nastala šele v prihodnosti in katere vsebina ob sestavi še ni določena. Prav zaradi te zahteve so neuspešni notarski zapisi, pripravljeni brez upoštevanja sodne prakse — listina formalno obstaja, vendar v izvršilnem postopku ne prestane preizkusa.
Posebno pozornost je treba nameniti določnosti zneska in roka izpolnitve. Nejasno besedilo ali besedilo, ki se zgolj sklicuje na druge podatke, iz izvršljivega notarskega zapisa naredi listino brez praktične vrednosti, saj mora izvršitelj iz njega brez dodatnega ugotavljanja razbrati, kaj in kdaj bi moralo biti izpolnjeno.
Potek sestave notarskega zapisa
Notarski zapis se sestavi ob osebni navzočnosti dolžnika, ki mora pred notarjem izjaviti, da soglaša z izvršljivostjo; notar pri tem preveri njegovo istovetnost. Če je dolžnik pravna oseba, zanjo nastopa njen zakoniti zastopnik, preveri pa se tudi njegovo pooblastilo za zastopanje te osebe.
Samo dejanje ne zahteva veliko časa, če so podlage pripravljene. Potrebni so osnovna pogodba ali druga listina, ki izkazuje pravni temelj obveznosti, natančni podatki o obeh strankah ter nedvoumno določena znesek in zapadlost obveznosti.
Značilna področja uporabe
Ta institut se najpogosteje uporablja pri kreditnih in posojilnih razmerjih, v katerih upnik zahteva zavarovanje, ki omogoča hitro izterjavo. Prav tako dobro pa služi v običajnih poslovnih obligacijskih razmerjih. Dobavitelj, ki dobavlja blago ali storitve z daljšim plačilnim rokom, si tako zagotovi, da mu ob zamudi ne bo treba čakati na izid sodnega postopka. Najemodajalec poslovnih prostorov zavaruje najemnino in povračilo škode, nastale ob prenehanju najema. Družbeniki lahko uredijo medsebojno poravnavo ob prenehanju udeležbe enega od njih v družbi. Uporaba tega sredstva je posebej primerna pri dogovoru o obročnem odplačevanju že obstoječega dolga, s katerim dolžnik pridobi čas, upnik pa večjo gotovost.
Razlogi, zaradi katerih dolžnik soglaša z notarskim zapisom
Ob prvem srečanju s tem institutom se upravičeno pojavi vprašanje, zakaj bi dolžnik soglašal s takšnim postopkom. Odgovor je preprost: dolžnik v zameno za soglasje nekaj pridobi. Bodisi prejme izpolnitev, ki je sicer ne bi, bodisi doseže obročno odplačevanje namesto takojšnje izterjave ali ugodnejše pogoje, ker upniku tveganja ni treba vračunati v ceno.
Za dolžnika, ki svojo obveznost pravilno izpolni, je notarski zapis poleg tega nevtralen — nikoli se ne uporabi. Tveganje, povezano z njim, nosi izključno tisti, ki obveznosti ne izpolni. Prav tako ga je smiselno predstaviti med pogajanji.
Meje tega instituta
Izvršljiv notarski zapis pospeši pot do izvršbe, ne zagotavlja pa, da ima dolžnik sredstva za izpolnitev. Če nima premoženja, bo izvršilni postopek prav tako neuspešen, kot bi bil po sodbi — s to razliko, da se to ugotovi hitreje in z nižjimi stroški.
Zato se v praksi kombinira z zastavno pravico. Zastavna pravica določa, iz katerega premoženja bo upnik poplačan, notarski zapis pa, kako hitro lahko pride do poplačila. Zastavna pravica na premičninah, terjatvah, podjetju ali poslovnem deležu se vpiše v osrednji notarski register zastavnih pravic, ki ga vodi Notarska zbornica Slovaške republike v skladu s § 73d in nasl. slovaškega zakona o notariatu; vpis opravimo takoj.
|
Zavarujte terjatev, preden nastanejo težave Sestavili bomo izvršljiv notarski zapis, svetovali glede njegove kombinacije z zastavno pravico in takoj opravili vpis v osrednji notarski register zastavnih pravic. Obrnite se na nas še pred podpisom osnovne pogodbe. Notarska pisarna Stará Vajnorská 8, Bratislava III. |
Pravni predpisi, navedeni v članku
Zakon št. 233/1995 Z. z. o sodnih izvršiteljih in izvršilni dejavnosti (slovaški izvršilni zakon) — § 45 ods. 2 písm. c)
Zakon št. 323/1992 Zb., slovaški zakon o notariatu — § 46 in nasl. (notarski zapisi), § 73d in nasl. (osrednji notarski register zastavnih pravic)
Zakon št. 40/1964 Zb., slovaški civilni zakonik — § 151a in nasl. (zastavna pravica)
Besedilo je pripravljeno na podlagi pravnega stanja na dan 11. septembra 2026. Je informativne narave in ne nadomešča pravnega svetovanja v konkretni zadevi. Veljavne cene najdete v ceniku pisarne.
JUDr. Martin Vlha, PhD., notar · Notarska pisarna Stará Vajnorská 8, Bratislava III
