Skupno premoženje zakoncev
Skupno premoženje nastane izključno med zakoncema. Druge osebe se o takšni ureditvi ne morejo dogovoriti, ne glede na trajanje in naravo njihovega skupnega življenja. Partnerja, ki živita v skupnem gospodinjstvu, ne da bi sklenila zakonsko zvezo, sta zato glede premoženjskih razmerij v povsem drugačnem položaju, kar pogosto povzroči neprijetna presenečenja zlasti ob koncu zveze ali smrti enega od njiju.
Kaj spada v skupno premoženje in kaj ne
Po sklenitvi zakonske zveze stvari, ki jih pridobi kateri koli od zakoncev, pripadajo obema zakoncema skupaj in nerazdelno. Pri tako pridobljenih stvareh deleža zakoncev nista določena; ni torej mogoče reči, da polovica stvari pripada enemu, druga polovica pa drugemu zakoncu. Vsaka stvar v celoti pripada obema.
Določba § 143 Civilnega zakonika pa iz tega pravila izvzema pet kategorij. V skupno premoženje ne spadajo stvari, pridobljene z dedovanjem, stvari, pridobljene z darilom, stvari, ki so po svoji naravi namenjene osebni uporabi le enega od zakoncev, stvari, ki so po svoji naravi namenjene opravljanju poklica le enega od zakoncev, in stvari, vrnjene po predpisih o vračanju premoženja zakoncu, ki je bil lastnik vrnjene stvari pred sklenitvijo zakonske zveze ali ki mu je bila vrnjena kot pravnemu nasledniku prvotnega lastnika. Zaradi same narave ureditve vanj ne spada niti premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze.
Dve od teh izjem se v praksi pogosto spregledata. Orodje, naprave ali vozilo, namenjeni izključno opravljanju poklica enega od zakoncev, ne spadajo v skupno premoženje, tudi če so bili kupljeni s skupnimi sredstvi — nastane pa pravica do povračila tega, kar je bilo porabljeno iz skupnega premoženja.
Tri dovoljene spremembe ureditve
Od zakonske ureditve je mogoče odstopiti z dogovorom zakoncev, ki ga § 143a Civilnega zakonika dopušča v treh smereh. Zakonca se ne moreta dogovoriti, da skupno premoženje v njuni zakonski zvezi sploh ne bo nastalo; lahko pa uredita njegov obseg, čas nastanka in način upravljanja skupnega premoženja.
Prva možnost je sprememba obsega. Zakonca lahko zakonsko določeni obseg razširita ali zožita in tako dosežeta, da se vanj vključijo stvari, ki sicer vanj ne bi spadale, ali pa se iz njega izključijo stvari, ki bi vanj po zakonu spadale. Tipičen primer razširitve je položaj, ko zakonec po starših podeduje družinsko hišo — takšna nepremičnina ne bi spadala v skupno premoženje; če naj postane lastnica tudi žena, je potreben dogovor o razširitvi. Nasproten primer je motorno vozilo, kupljeno med zakonsko zvezo s skupnimi prihranki, ki naj bi po volji zakoncev pripadalo samo enemu od njiju; takrat se obseg z dogovorom zoži za to stvar.
Po ustaljeni razlagi takšen dogovor učinkuje le za naprej. Zato se ne more nanašati na že pridobljene stvari — če sta zakonca med zakonsko zvezo nepremičnino že pridobila kot skupno premoženje, ne moreta naknadno skleniti dogovora o zožitvi, na podlagi katerega bi nepremičnina postala izključna last enega od njiju. Za ureditev že pridobljenega premoženja so namenjeni drugi instituti, zlasti delitev po prenehanju skupnega premoženja. Dodati je treba, da to pravilo ni izrecno zapisano v § 143a, temveč izhaja iz njegove razlage.
Druga možnost je sprememba časa nastanka. Po zakonu skupno premoženje nastane s sklenitvijo zakonske zveze; z dogovorom je mogoče njegov nastanek odložiti do dneva prenehanja zakonske zveze. Zakonca tedaj med trajanjem zakonske zveze pridobivata stvari v svojo izključno last in lahko z njimi prosto razpolagata brez soglasja drugega zakonca. Ob prenehanju zakonske zveze — bodisi z razvezo bodisi s smrtjo — pa vse stvari, ki bi sicer spadale v skupno premoženje, postanejo njegov del in so predmet delitve.
Tretja možnost je ureditev upravljanja skupnega premoženja. Zakonca se lahko dogovorita, da bosta skupno premoženje upravljala le skupaj ali, nasprotno, da ga bo upravljal le eden od njiju. Ta možnost je pogosto spregledana, čeprav rešuje prav položaje, ki v praksi vodijo do sporov — kdo odloča o razpolaganju, ki presega redno upravljanje, in kako ravnati ob nesoglasju.
Oblika dogovora
Dogovori, s katerimi zakonca odstopata od zakonske ureditve, morajo biti po § 143a odst. 3 sklenjeni v obliki notarskega zapisa. To ni priporočilo, temveč zakonski pogoj. Če ta oblika ni spoštovana, je dogovor absolutno neveljaven — šteje se, kot da nikoli ni bil sklenjen, za skupno premoženje še naprej velja zakonska ureditev, sodišče pa neveljavnost upošteva po uradni dolžnosti. Dogovor, sestavljen po vzorcu, prenesenem s spleta, in opremljen z uradno overjenimi podpisi torej nima pravnih učinkov.
Učinki v razmerju do tretjih oseb
Med zakoncema dogovor učinkuje brez dodatnih pogojev. V razmerju do tretjih oseb pa je možnost sklicevanja nanj omejena: po § 143a odst. 3 in fine se zakonca v razmerju do druge osebe lahko sklicujeta na dogovor le, če je tej osebi znan.
Ta omejitev ima izjemen praktični pomen in je pri razmišljanju o varstvu premoženja pogosto spregledana. V slovaškem pravnem redu ni javnega registra dogovorov o spremembi ureditve skupnega premoženja zakoncev, v katerega bi lahko vpogledal upnik ali pogodbeni partner. Če se želite na dogovor sklicevati v razmerju do banke, dobavitelja ali drugega pogodbenega partnerja, jih morate z njim dokazljivo seznaniti, najbolje ob sklenitvi ustrezne pogodbe. Dogovor, ki ga brez nadaljnjih ukrepov hranite med osebnimi listinami, v razmerju do tretjih oseb ne bo dosegel svojega namena.
Pripravljena prenova zakonodaje
Premoženjska razmerja zakoncev so predmet predloga novega Civilnega zakonika, ki je v zakonodajnem postopku in naj bi začel veljati 1. julija 2027. Po predlogu naj bi pojem skupnega premoženja zakoncev brez določenih deležev nadomestil pojem skupnega premoženja in obveznosti zakoncev, ki za razliko od dosedanje ureditve zajema ne le premoženje, temveč tudi obveznosti. Predvidena je tudi možnost, da pogodbo o premoženjskih razmerjih poleg zakoncev sklenejo že zaročenci.
Za zdaj gre za predlog, katerega končna vsebina še ni določena. To ne vpliva na dogovore, sklenjene po dosedanji ureditvi, pri dolgoročnejših odločitvah pa je dobro vedeti za načrtovane spremembe.
|
Dogovor bomo sestavili v pravno veljavni obliki Če želite obseg skupnega premoženja razširiti ali zožiti, odložiti njegov nastanek ali urediti upravljanje skupnega premoženja, bomo skupaj z Vami preučili, kaj je v Vašem položaju mogoče in kakšne bodo posledice — tudi v razmerju do upnikov in pogodbenih partnerjev. Notarska pisarna Stará Vajnorská 8, Bratislava III. |
Pravni predpisi, navedeni v članku
Zakon št. 40/1964 Zb., Civilni zakonik — § 40 odst. 1, § 40a, § 143, § 143a odst. 1 do 3, § 147, § 148 in nasl., § 149 in § 150 (delitev)
Zakon št. 323/1992 Zb. o notarjih in notarski dejavnosti (Notarski red) — § 46 in nasl. (notarski zapisi o pravnih poslih)
Predlog novega Civilnega zakonika — v zakonodajnem postopku, predvideni začetek veljavnosti 1. 7. 2027
Besedilo je pripravljeno glede na pravno stanje na dan 30. septembra 2026. Je informativne narave in ne nadomešča pravnega svetovanja v konkretni zadevi. Veljavne cene najdete v ceniku pisarne.
JUDr. Martin Vlha, PhD., notar · Notarska pisarna Stará Vajnorská 8, Bratislava III
